Manifesto pou Biodiversite Biokiltirel

Dapre dernie rapor Nations Unies lor biodiversite, enn milion lespes pou disparet depi laplanet dan bann lane ki pe vini. An mem tan, kouma l’UNESCO pe dir, finn fini demontre ki kan biodiversite gagn bate, se diversite kiltirel ek lingwistik ki soufer direkteman. Azordi, pena plis ki enn mil dimounn ki pe servi enn tier bann lang ki koze dan lemond ek enn pake sa bann lang ki feb-la pou disparet dan siek ki pe vini-la. Pourtan lakiltir li ena relasion ek li inflianse par bann kontak lokal spesial ki dimounn ena ek zot lanvironman. Samem ki donn bann valer, bann konesans ek bann pratik ki an rapor ek biodiversite (dan tout sort kalite form lavi kot ou kapav azout bann zenn, bann lespes ek bann lekosistem). An mem tan, konservasion biodiversite, li pass par bann mo ek bann vokabiler ki sort dan bann zenn sosial ki fer lakiltir.

Dan sa manifesto-la, nou dir ki biodiversite ek biodiversite kiltirel, zot amare ansam, zot interkonekte. Kouma dernie laresers pe montre, diversite biokiltirel pe bese net partou lor later. Mem si de-trwa nasion finn pas lalwa ek finn sey de-trwa stratezi pou protez biodiversite ki ankor la, nou, dimounn ki pe sign sa manifesto-la, nou pa panse ki sa kalite aksion la sifizan. Nou, nou deklare ki nou bizin azir vitvit divan disparision bann lang ek diversite kiltirel ki pe fonn an mem tan.

Manifesto-la pe sey montre bann sime ki pou rann sa bann interkoneksion-la konkre, ek pe sey develop lot alternativ ki pou permet nou kontribie positivman dan prezervasion konplexite bann anvironman ek bann kominote ki antour nou, pou nou al dan direksion enn fitir dirab – enn lemond kot enn pake kalite lemond koexiste. Se pou sa rezon-la ki nou bizin examinn bann koneksion sistemik ant nivo lokal ek nivo global ki antrenn diversite biokiltirel so lapert.

Bann pratik kiltirel ek bann sistem konesans ki pas par langaz ek bann kiltir lingwistik gagn enn linpakt pozitif ou bien negatif lor nou, ek lor manier nou sey prezerv resours later ek so biodiversite. Se pou sa rezon-la ki nou bizin sanz pratik kiltirel vitvit ek devlop bann labitid langaz ki profit dirabilite ek koexistans pou nou ena enn sans gagn rezilta pozitif.

lekonomi ek lanvironman

Limanite ek lanatir li interkonekte, exakteman kouma dimounn pozitionn ek konekte zot dan lemond. Konpran interkoneksion ki ena ant lanatir ek lasosiete, enn zafer kritik pou nou kapav debrouy nou dan enn lemond ki pe sanze, pou nou adapte ek li ek pou nou devlop rezilians. Selman sistem ekonomik zordi li enn sistem baze lor enn lide lextraksion ki pa mazine ki bann resours natirel kapav tegn enn zour. Bann konsekans tou sa extraksionism-la se ki li afekte diversite biokiltirel. Anplis, li anpes nou get nou-mem kouma enn lespes ek ki form parti sa ekosistem-la.

Bann gouvernman, bann lorganizasion piblik ek prive, antie sosiete bizin responsab pou zot aktivite, zot bizin transparan lor zot pratik, fode zot sanz zot manier de vwar pou enn nouvo manier ki permet zot devlop stratezi pozitif. Zot bizin okip materialite nou bann resours natirel serye-serye, ek an mem tan zot bizin konsider sinifikasion sa bann materio-la pou diferan kiltir. Pou reponn sa defi spesial-la, nou fer bann propozision swivan:

  1. Kreasion enn label prodiksion pou diversite kiltirel ek biodiversite (ki konsider bann rezilta indizenn ek bann lavantaz ki finn prezerve an relasion ek bann kiltir inik, an mem tan ki li pe get diversite bann kiltir ek bann lexperians dan lorganizasion ki bann lepep finn fer).
  2. Kreasion bann program model spesifik ki bann lorganizasion bizin swiv pou gagn label prezervasion biodiversite ek diversite kitirel, selman apre ki zot finn fer aktivite pratik.
  3. Formalizasion enn definision larz pou biodiversite biokitirel ek enn index kantitatif pou al ar sa (bizin servi bann index ki deza existe kouma index lantropi, index Shannon, index Simpson ouswa, index Berger-Parker).
  4. Devlopman bann resers lor redistribision, inpakt, ek kou prezervasion biokiltirel lor bann prodwi fini (depi prodwi kiltirel ziska komodities ek manze) ek bann servis.
  5. Developman bann polisi pou protez perspektiv kiltirel bann dimounn ki interese dan enn negosiasion lor lekonomi dirab, pou fer enn demanier ki okenn ekosistem ki ena enn kiltir reprezantatif gagn bliye.
  6. Bizin ankouraz bann loraganizasion prive ek piblik pou zot adopte obzektif devlopman dirab Nations Unies lor diversite kiltirel.
  7. Gete kouma linpakt biokiltirel, redistribision, gouvernans ek tax kapav rant dan bann nouvo politik finansie efikasman.
  8. Desizion pou ankouraz, finans ek fer laresers partou ek dokimantasion lor diversite biokiltirel pou ki nou kapav repet sa bann pratik-la dan lot landrwa.
  9. Ankourazman bann aktivite partisipativ pou interaksion ek dialog dan bann lanvironman lokal pou enn kote fer konsians lor diversite biokiltirel monte ek enn lot kote pou fer kreasion bann polisi ad hoc.

Ledikasion ek lamonte konsians

Dan bann sosiete kot nou pe viv, nou bien bizin devlop konpreansion, konsians ek reflexion kritik lor relasion ant kiltir ek langaz an rapor ek diversite ; amba sa perspektiv-la, ledikasion, samem lakle pou fer tou bann zenerasion zwenn. Pou sa rezon-la, fode pa get ledikasion ki enn proses sosial organize, kouma enn kitsoz vertikal ek inidireksionel (dimoun ki kone vs dimoun ki pe anvi kone), me kouma enn sirkilasion orizontal pou partaz bann pratik ek bann konesans, ki konsern sak individi ek sak group, san konsider so pozision dan sosiete. Dapre nou, ledikasion se enn manier partaz pratik ek konesans dan enn fason kolaboratif ek etik. Dan enn perspektiv koumsa, lamonte konsians lor diversite par ledikasion enn zafer oblize. Li enn parti lavi sivik sak sitwayen.

Aprann, li konekte ek transmision, spesialman transmision enn pake pratik ek konesans ki deza existe dan diferan group kiltirel ek sosial, ki konpran bann lepep indizenn. Fode pa li zis limite pou bann serser, bann profeser oubien bann dimounn ki nou santi ki zot lezitim parski zot finn pas dan enn sistem kot zot finn gagn akreditasion ek rekonesans. Dan sa perspektiv-la, enn konsians pli devlope lor diversite biolozik, kiltirel ek lingwistik konsern enn pake dimounn ki interese ladan.

Bann kestion prinsipal ki nou bizin gete lor laprantisaz ek konsians pou defann diversite biokiltirel, dan enn manier bien ekilibre, se bann kestion swivan:

  1. Diversite kouma enn zafer biolozik, kiltirel ek lingwistik bizin rant dan tou bann kirikilom ledikasion pou devlop sa realite konplex-la, par enn melanz lantropolozi, lagrikiltir, lekolozi, letid lanvironman ek sians sosial.
  2. Li inportan adres bann zanfan ek bann adilt, ek tout sort kalite group sosial, ar bann metod edikatif ek bann materyo ki adapte ar realite ek bezwin sak group dimounn, lor size diversite biolozik.
  3. Bien bizin devlop nouvo program, kirikila ek size lor diversite biokiltirel ki finn plann, prezante ek diskite dan enn manier kolaboratif, par enn gran varyete metod, zouti, pozision ek size.
  4. Bizin ankouraz  bann metod aprann ki alternatif: lexperians par imersion, sakenn vizit lot, fer latelye, zwe, an mem tan ki pe servi teknolozi dan enn manier dirab. Bizin ankouraz tousala dan enn fason etik depi enn perspektiv ki santre lor lanvironman.
  5. Lor bann sitiasion aprann, bann lekol ek bann lespas ledikasion, bizin organiz zot dapre bann bezwin dirabilite, ki reflet diversite biokiltirel lokal. Osi, fode aprann andeor lekol ek lezot lespas edikasionel.
  6. Tou bann ki interese andeor bizin donn enn pil koudmin bann program edikatif ek bann program lamonte konsians, bann filozofi ek bann realite lokal.
  7. Parski bann aspe viziel kapav zwe enn rol inportan dan promosion ek transmision bann lide lor diversite biokiltirel, fode develop bann manier koeran pou ogmant travay artistik ek laresers ki kapav donn nou lide.
  8. Fode konsider ledikasion ek laprantisaz kouma zouti de baz pou ankouraze, devlope ek fer propagann pou lide zeneral ki diversite vinn enn zafer pozitif, ki bizin prezerve, ki bizin tini ek bizin defann.
  9. Bizin rediriz ledikasion pou partaz kapasite aksion ek swin parmi sitwayin, pou fer zot gagn konsians konplexite sistemik intern ek ki diversite enn zafer ki depann lor interkoneksion, ek pou rekonet bann reprezantasion ek bann manier de vwar lemond ki sirkile dan bann sosiete ek bann kiltir.
  10.  Enn bon lekilib ant aprann, existe ek fer sipoz ki nou kapav analiz ek kestionn sinifikasion, dan so pli gran extansion: depi bann bias ek stereotip ziska bann arketip, bann sinbol ek reprezantasion.
  11.  Enn lot lakle se bizin etidie ek fann bann konsept balans ek lekilib, pou ki kapav pans ek konpran relasion ant bann sosiete imin ek zot anvironman.

Ki nou ete

Premie version sa manifesto-la rezilta enn sprint d’écriture collaborative organisé les 23 et 24 octobre 2019 à Vienne, finanse par exploreAT !, PROVIDEDH ek par enn grant lor enn tem finanse par DARIAH-EU. Li reflet bann diskision, akorite, manier de vwar ek perspektiv ki finn sorti dan enn proses kreasion par enn group dimounn bien diferan ki finn invite pou prepar enn premie version sa dokiman-la. Nou finn zwenn ek nou finn travay ansam pandan de zour ek nou finn met ansam nou bann konesans konplemanter lor biolozi, lingwistik, etid limanite, dirabilite, sosiolozi, dezign ek linformatik.

Nou ki ti partisip ladan, nou ti reprezant enn pake linstitision kouma serser akademik, militan kiltirel ek dimounn ki dan pratik ki sort lotris, Brezil, El salvador, Lafrans, Lalmagn, Lind, Mexik, Portigal, Lespagn, Laswed. Nou pe reflet rezilta sprint manifesto isi apre enn deziem staz lekritir on line ek kolaborasion ouver pou plis dimounn.